Reši učni list o Turkih!
torek, 26. november 2013
ponedeljek, 18. november 2013
Osmansko cesarstvo
Osmansko cesarstvo je bila več etična država, ki je obstajala od 27. julija 1299 do 29. oktobra 1923 (624let).
Cesarstvo je ustanovil Osman I. iz plemena Turkov Oguzov v vzhodni Anatoliji, po katerem je vladajoča dinastija Osmanov dobila ime. Bilo je eno največjih cesarstev, ki je na višku svoje moči v 16. in 17. stoletju obsegalo ozemlje Jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Imelo je 29 provinc in številne vazalne države. Nekatere države je cesarstvo absorbiralo, druge pa so imele različne oblike neodvisnosti. Zaradi fevdne prisege zvestobe osmanskemu sultanu in kalifu ali okupacije je občasno vladalo tudi oddaljenim čezmorskim ozemljem. S prisego zvestobe na primer je leta 1656 je dobilo sultanat Ačeh na severu Sumatre, z začasno okupacijo leta 1585 pa otok Lanzarote v Atlantskem oceanu.
Osmansko cesarstvo je bilo de facto ukinjeno 1. novembra 1922, de iure pa z lausannsko mirovno pogodbo 24. julija 1923. Nasledila ga je Republika Turčija, ki je bila uradno razglašena 29. oktobra 1923.
Cesarstvo je ustanovil Osman I. iz plemena Turkov Oguzov v vzhodni Anatoliji, po katerem je vladajoča dinastija Osmanov dobila ime. Bilo je eno največjih cesarstev, ki je na višku svoje moči v 16. in 17. stoletju obsegalo ozemlje Jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Imelo je 29 provinc in številne vazalne države. Nekatere države je cesarstvo absorbiralo, druge pa so imele različne oblike neodvisnosti. Zaradi fevdne prisege zvestobe osmanskemu sultanu in kalifu ali okupacije je občasno vladalo tudi oddaljenim čezmorskim ozemljem. S prisego zvestobe na primer je leta 1656 je dobilo sultanat Ačeh na severu Sumatre, z začasno okupacijo leta 1585 pa otok Lanzarote v Atlantskem oceanu.
Osmansko cesarstvo je bilo de facto ukinjeno 1. novembra 1922, de iure pa z lausannsko mirovno pogodbo 24. julija 1923. Nasledila ga je Republika Turčija, ki je bila uradno razglašena 29. oktobra 1923.
Kakšna je razlika med CESARSTVOM in REPUBLIKO? Napiši kakšne so prednosti ene oz. druge oblike vladavine!
Sulejman II. Veličastni
Sulejman II. , deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Vladal je od leta 1520 do smrti leta 1566. V Evropi je najbolj znan kot Sulejman Veličastni, na Vzhodu pa kot Zakonodajalec , ker je reformiral osmanski pravni, upravni in šolski sistem.
Bil je najuglednejši vladar 16. stoletja. Med njegovim vladanjem je Osmansko cesarstvo doseglo svoj vojaški, politični in gospodarski višek. Osvojil je Beograd, Rodos in večino Ogrske, pred Dunajem pa so se leta 1529 njegova osvajanja v Evropi ustavila. Cesarstvu je priključil večino Bližnjega Vzhoda in velik del severne Afrike vse do zahodne Alžirije. Osmanska vojna mornarica je popolnoma obvladovala vzhodno Sredozemlje, Rdeče morje in Perzijski zaliv.
V Osmanskem cesarstvu je uvedel obširne družbene spremembe in reformiral šolstvo, davčni sistem ter zemljiško in kazensko pravo. Njegov zakonik (Kanun) je ostal v veljavi še nekaj stoletij po njegovi smrti. Izkazal se je tudi kot pesnik in zlatar in velik pokrovitelj kulture.
Poročen je bil s Hürrem Sultan (Rokselana), dekletom iz harema, kar je bilo v popolnem nasprotju z osmansko tradicijo. Z njo je imel pet otrok, med katerimi je bil tudi njegov naslednik sultan Selim II. Med Sulejmanovim vladanjem se je ozemlje Osmanskega cesarstva skoraj podvojilo in je ob njegovi smrti merilo približno 8.000.000 km².
Gledaš telenovelo Sulejman Veličastni?
Če da, ali misliš, da nadaljevanka odraža dejanske razmere v državi in na dvoru v tistem času?
Kaj ti je v nadaljevanki všeč in kaj ne?
Odgovori na eno ali več vprašanj, lahko pa enostavno izraziš svoje mnenje o Sulejmanu ali nadaljevanki.
Sulejman Veličastni
Sulejman Veličastni
Turška osvajanja
Leta 1453 so Osmani osvojili Konstantinopel, ga preimenovali v Istanbul in ga razglasili za svojo prestolnico. Ko so med vladanjem Sulejmana Veličastnega (vladal od 1520 do 1566) osvojili obširna ozemlja ob vzhodnem Sredozemlju, je cesarstvo za nekaj stoletij postalo središče interakcij med Vzhodom in Zahodom.
OSVAJANJE ISTAMBULA
Turki so do konca srednjega veka meje svoje države raztegnili že krepko v notranjost Balkanskega polotoka.
OSVAJANJE ISTAMBULA
Turki so do konca srednjega veka meje svoje države raztegnili že krepko v notranjost Balkanskega polotoka.
Kaj pomeni beseda STANBUL?
Turški vdori na slovensko ozemlje
VDORI NA SLOVENSKO OZEMLJE
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Današnja Slovenija je bila takrat razdeljena na dežele (Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška in mesto Trst).
Prvič so Turki vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta 1408 ko so vpadli v Belo krajino in izropali okolico Metlike. To je poročal Janez Vajkard Valvasor. Vpadi so trajali približno 200 let. Ko so Turki zavzeli Bizantinsko cesarstvo in še Bosno, so njihovi vpadi preko Hrvaške v današnjo Slovenijo sledili vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na Kočevskem, Krasu in Beli krajini. Turški vpadi pa so se leta 1593 z veliko zmago notranjeavstrijskih in hrvaških čet nad Turki pri Sisku končali.
Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili roparski pohodi. Turki so požigali vasi, pobijali ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v janičarje, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v suženjstvo, kradli so živino ter pridelke, denar ter se s plenom vrnili v takratno Osmansko carstvo. Med izhodišča vpadov je spadala tudi Bosna, ki so jo osvojili Turki.
KRATEK FILM O TURŠKIH VDORIH NA SLOVENSKO OZEMLJE!
KRATEK FILM O TURŠKIH VDORIH NA SLOVENSKO OZEMLJE!
VOJNA KRAJINA
Potekala je leta 1530.
To je dogovor o povezovanju, za močnejšo obrambo pred Turki.
Njihov namen je bil turško vojsko zadržati v notranjosti, to so tudi dosegli.
Zahtevala je velika finančna sredstva.
Vojna krajina je območje v današnji Hrvaški in na južnem delu Slovenije. Tam so živeli uskoki, begunci pred Turki, ki so v zameno za hrano in dom branili ozemlje Slovenije in Avstrijskega cesarstva pred vpadi Turkov.
Večina uskokov je prišla iz balkanskih narodov, ki so bežali pred Turki. Ker je bilo pred Turki izpostavljeno tudi Avstrijsko cesarstvo, so jih naselili na nenaseljeno območje, ki je bilo najbolj izpostavljeno Turkom. S tem so se zaščitili in hkrati beguncem dali dom ter hrano.
Za uskoke je značilno, da so bili oboroženi dan in noč. Celo, ko so delali na poljih so bili oboroženi in pripravljeni na bitko s Turki.
Turki so nam predstavljali strah in trepet. Kaj meniš, kakšno pa so oni imeli mnenje o sebi?
Naročite se na:
Objave (Atom)